IZLET MO NA KRVAVICO; 12. november 2011    
   ... domov  
Matjaz, 23.11.2011 10:41

 

Pohod na Krvavico je bil organiziran v okviru MO PD Žalec, OŠ Petrovče, POŠ Ponikva, Gotovlje in Trje. Izvedli smo ga 12. 11. 2011.

 

UDELEŽBA 

44 otrok, 19 odraslih, 13 spremljevalcev.

 

 

POTEK POHODA

 

Strma, zahtevna pot:

Skupina sestopi iz avtobusa na AP Ojstrica. Nadaljujemo  po cesti. Do odcepa planinske poti na levi je 10 minut. V ključih premagujemo strmino, ki ne popušča, do vrha. Markirano: 1 ura 15 minut. 25 minut pod vrhom naletimo na prvo varovanje, ki so ga pripravili vodniki. Na tem delu je možen zdrs. Še 5 minut pa smo pod naravnim oknom, ki prebada strm skalni greben. Skozi okno so vdelani klini. Ker pa je pot ozka in nizka, so vodniki klinom dodali vrvno ograjo. To je tudi najbolj atraktiven del poti. Po grebenu, obraslem z nizkim drevjem, pridemo do vrha po 10 minutah. Razgled je mogočen. Predvsem proti severu. Na levi Čemšeniška planina, pred nami Dobrovlje, Menina , še dlje Savinjske Alpe in deli Karavank, vzhodneje Pohorje, Konjiška gora. Proti jugu pa opazujemo valovite grebene severne verige Posavskega hribovja.

Sestopimo proti Zajčevi koči. Prvih 30 minut poteka pot nad severnimi prepadi Krvavice. Zato so tudi tu vodniki zavarovali pot z vrvno ograjo. Še malo strmine, pa smo na zložni poti in po 30 minutah pri Zajčevi koči.

 

Lažja pot:

Avtobus nas odloži v Loki. Malo po travniku, malo po asfaltu, pa smo v 10 minutah na markirani poti v gozdu. Markacij je dovolj, zato se lahko prepustimo barvam jesenskega gozda in šumenju listja pod nogami. Pot ni strma. A so takšni in drugačni počitki potrebni. Nič ne de. Naše noge so pač še mlade. Bo že drugič malo bolje. Tudi razgleda ni nobenega. Malo pred kočo pa le zagledamo Krvavico. Ravno takrat, ko njen vrh osvajajo naši starejši planinski prijatelji. V koči je toplo. Tudi čaj se prileže.

Kljub vsemu tudi mi nismo od muh. Gremo še mi na vrh! Še bolj smo odločni, ko srečamo naše starejše pohodnike. Zadnji del je strm, a kratek. Tik pod vrhom se odpre. Prvič naletimo na vrvne ograje. Tudi » špalirja« vodnikov smo veseli. Kakšen hrib! Samo 909 m je visok, pa se počutimo kot v visokogorju.

Varno smo sestopili. Družno s starejšimi se polni vtisov vrnemo domov.

 

GOSTITELJI:

Planinske poti, po katerih smo hodili, in idilično Zajčevo kočo upravlja planinsko društvo Tabor. Koča je od 1. novembra do 1.maja zaprta. A mi nismo ostali pred zaprtimi vrati. Predsednica društva Milena  ter oskrbnika Peter in Cilka so kočo za nas odprli, zakurili, da nam je bilo prijetno toplo, in nas vse počastili s čajem. Taborčani, prisrčna hvala! Upam, da se bomo lahko kdaj oddolžili. Vabljeni na našo Bukovico.

 

VTISI:

Krvavica in Zajčeva koča sta med planinci priljubljena cilja. Vrh Krvavice je atraktiven, a tudi nevaren. Zato smo ta del poti tudi dodatno zavarovali. Drugi vzrok za zavarovanje pa je bil ta, da bi vsi skupaj videli, kako je  na izletih treba misliti na varnost in da smo kos tudi nevarnim delom poti. Takšne izlete bomo v tem šolskem letu še imeli. Ukrepali bomo enako.  Veseli smo bili pohvale starejših  pohodnikov.

Tudi sicer je izlet potekal po načrtu in brez nezgod. Se vidi, da nismo prvič skupaj.

 

 

                                                                                                                        Dušan

Število obiskov: 413325 , izdelano v 0.097394943237305 s
Poslji postoinfo@pdzalec.si