SENIORJI PD ŽALEC; IZLET NA GORO; 22. april 2015    
   ... domov  
Matjaz, 03.05.2015 21:42

BILI SMO NA GORI, 569 m visoko.

Na Gori nad Galicijo. Je še ena Gora na Ponikovskem krasu, ne tako daleč stran. Bili smo tudi v naselju Šentjungert, ki se razložno razprostira pod vrhom hriba. Nismo pa bili na Kunigundi, saj bi morali zlesti vsaj na streho, če že ne na vrh zvonika božjepotne cerkve posvečene Sv. Kunigundi, zavetnici otrok in nosečnic. Bili smo torej na hribu Gora, kakor je bilo lepo po slovensko napisano že v več kot 100 let starih avstro-ogrskih vojaških kartah. In to na četrto sredo v aprilu, tako kot smo bili dogovorjeni.

Asfalta hribovski podplat ne mara preveč, čeprav se ga v teh časih ne moreš izogniti, a smo se v tej smeri trudili. Samo od Trja navzdol proti Galiciji in še sto metrov desno proti Lopati smo si ga privoščili. Potem pa takoj levo v hrib, čez Gobavčnico (355m) in po južnem grebenu do Vrhovška (543 m). Do tu je pot lepa, za ogrevanje najprej položna, potem se enakomerno vzpenja skozi pretežno borov gozd. Pri Vrhovšku pa oko seže daleč. Vidimo vse, kar je planinsko pomembnega proti vzhodu med Pohorjem in Zasavskim hribovjem. Pod nami pa še graščina Prešnik, posamezni zalivi Šmartinskega jezera in urejeno, idilično naselje Šmartno v Rožni dolini. Proti zahodu pa vse, kar je planinsko pomembnega v Sloveniji. Snežnik vidimo, morje slutimo, v eni verigi pa nanizamo Julijce, Karavanke, Grintovce in Pohorje.Veselo vzdušje pomaga po skoraj ravnem grebenu in ne pojenja, ko se malce spustimo do Šumija in se dvignemo po asfaltu do našega cilja. Tudi asfaltu odpustimo, saj vemo, kako težko bi bilo oskrbovanje planinske koče po strmem makadamu.

Planinski dom z obnovljeno Kranjčevo domačijo, ki je depandansa k domu, cerkev, od katere se naše visokogorje vidi kot na dlani, pa tudi redko in trdo za naše želodce, pogovor?, kar prehitro premikajo uro. Manjka samo še žig v enko dnevnika Savinjske planinske poti in vpis v knjigo prisotnih, pa smo pripravljeni za povratek.

Povratek da, a po drugi poti. Mimo cerkve se spustimo proti Zavrhu in nato levo proti Galiciji mimo Dolška. Da ne bi bilo trdo pod nogami, jo mahnemo pod Vikijevim domom mimo Zlodeja po gozdnem kolovozu do izhodišča. A planinsko druženje še ni bilo končano. Z Danijem, planinsko grčo iz Ponikve in predsednikom tamkajšnje planinske sekcije, smo za njegov rojstni dan trčili pri Košarici. Za zdravje in še veliko pohodov po planinskih poteh. Pa tudi s tem se rojstni dnevi ta dan niso končali. Slavil bi ga tudi nekdanji predsednik našega društva, Lojze Kampuš. S svečko in tihim spominom na njegovo delo smo se mu poklonili na žalskem pokopališču.

Veliko lepega smo doživeli ta dan. Naj se del tega ponovi drugo sredo v maju, 13. 5. 2015. Ob 8.00 se dobimo pri pisarni. Prevoz do Presedlja bo stal 2? za tiste, ki boste v avto prisedli. Od tu pa dobro uro in dobrih 460 m navzgor na Črni vrh (1204 m). Na drugi strani mu pravijo tudi Čemšeniška planina.

Število obiskov: 413293 , izdelano v 0.092635869979858 s
Poslji postoinfo@pdzalec.si